01.07.2013 Izjava za javnost o begunski tematiki ob vstopu Hrvaške v EU Avtor: robin

Nov vstop v Evropo, nove vrzeli pri zašiti beguncev

 

Vstop Hrvaške v EU 1. julija bo resen preizkus, kako EU azilni sistem se sooča z razširitvijo svojih meja, poroča novo JRS poročilo[1]

 

Azilni sistem  v Hrvaški je na robu zmogljivosti in ima težave pri večjem številu prosilcev za azil in migrantov ob vstopu Hrvaške v EU. Ta ugotovitev je na podlagi novega poročila JRS Evrope, ki ga je objavila z naslovom Od zadnjih vrat do glavnih vrat. Prisiljene migrantske poti skozi Makedonijo do Hrvaške[2]. Poročilo je osnovano na podlagi intervjujev s prisiljeni migranti v Zagrebu (Hrvaška), in v Skopju in Lojane (Makedonija).

 

Hrvaški azilni sistem je že obremenjen s 50% porastom prosilcev za azil od 2011 do 2012. Porin – sprejemni center za prosilce za azil, ki so ga obiskali člani JRS Evrope, je bivši hotel, kjer so prebivalci ranljivi ob izbruhih nasilja, zaradi visoke stopnje stresa in frustracij. Prosilci za azil pogrešajo informacijo o azilnih postopkih in ko je prošnja predložena, morajo čakati nedoločen čas, brez posodobitve glede na njihovo prošnjo.

 

»Vstop Hrvaške v EU pomeni, da utegne postati bolj pogosta vstopna točka v EU za prosilce za azil in druge prisiljene migrante« pravi Benedict Coleridge, avtor poročila. »Evropa mora investirati sredstva sedaj, da prepreči zlom azilnega sistema, kot se je zgodilo v Grčiji« trdi Coleridge.

 

Samuel (ime ni pravo) ni imel niti pojma da Hrvaška obstaja, preden so ga iz Madžarke vrnili na Hrvaško. Samuel je čakal sedem mesecev, preden je dobil negativno odločbo na prošnjo za azil. Prejel ni nobene informacije o hrvaškem azilnem postopku  ali o tem kaj lahko pričakuje. Ko je prejel odklonitev, je znova zaprosil za azil. Preden ga je član JRS Evrope intervjuval, je Samuel preživel skoraj leto in pol v sprejemnem centru.

 

Izzivi na Hrvaškem so se poslabšali, ker je JRS našla slabe pogoje za prisiljene migrante v Makedoniji. Življenjski pogoji v sprejemnem centru v kraju Vizbegovo, blizu glavnega mesta Skopje, so v obupnem stanju.

 

»Med našim obiskom so bile razmere za prebivalce izredno umazane z odpadki nakopičenimi na hodnikih. Majhni otroci živijo preblizu drugim prebivalcem v improviziranih sobah, ki niso primerne za otroke ali družine. Splošno stanje centra je pod-standardno«, pravi Coleridge.

 

Makedonski azilni postopki so v podobnem neredu. Azilne zahteve se urejajo počasi, prosilci dobivajo malo informacij in pravnih nasvetov. Pomanjkanje tolmačenja pomeni, da oblasti ne morejo ustrezno komunicirati z mnogimi prosilci za azil, ki so v njihovi oskrbi.

 

»Za večino migrantov je Makedonija bolj tranzitna kot pa ciljna dežela« pripominja Coleridge. »Dejstvo, da makedonske oblasti v zadnjih dveh letih niso ugodile nobeni prošnji za azil, krepi trend, kakor tudi slabe razmere v sprejemnem centu v kraju Vizbegovo.

 

Mesto Lojane je tak primer. Leži samo 600 metrov od srbske meje in približno 75 km severovzhodne od Skopja. Lojane je trenutno področje za stotine migrantov, ki upajo, da bodo potovali skozi Srbijo peš do Madžarske in potem dalje v Avstrijo. Makedonske oblasti sploh niso vidno prisotne in celo za najbolj osnovne usluge ni preskrbljeno, kar pomeni, da mnogi migranti (p)ostanejo zapuščeni in brez doma.

 

»Potovanje, ki pelje migrante skozi Balkan, je tvegano in je samo en del mnogo daljšega potovanja iz držav kot sta Afganistan in Iran«, pravi Coleridge. »Ker Makedonija ni varna, se premaknejo dalje proti Hrvaški, ki se pa samo osredotoči na povečanje varnosti meja namesto, da bi preskrbela varne in dostopne pogoje za ljudi, ki zaprosijo za azil«, pojasnjuje Coleridge.

 

Slabe zaščitne možnosti v Makedoniji, skupaj s slabo opremljenim azilnim sistemom na Hrvaškem, predstavljajo negative posledice za celotni EU azilni sistem. »Balkan bi morali smatrati kot integrirano celoto«, pravi Coleridge. »Nasprotna situacija v eni državi, vpliva na sosedne«.

 

Razmere v Grčiji že vplivajo na celotno regijo. Skoraj vsi prisiljeni migranti, ki jih je JRS Evropa intervjuval v Makedoniji so preživeli precej časa v Grčiji, preden so se premaknili dalje skozi Balkan.

 

»Če makedonski azilni sistem ne bo deloval, potem bo Hrvaška še pod večjim pritiskom. Če Hrvaška ne bo mogla obvladati migrante, ki prihajajo preko Balkana, potem ne bo zmožna obvladati veliko število EU azilnih zakonov, ki jih bo morala sprejeti kot nova članica EU, poroča Stefan Kessler, ki je odgovoren za politike (Senior Policy Officer) pri JRS Evropi.    

 

Eden takih zakonov je dublinska uredba, ključna komponenta EU azilnega sistema, ki zavezuje prosilce za azil, da predložijo svojo prošnjo v prvi evropski državi, kamor prispejo. Nedavna raziskava JRS Evrope[3] kaže, da dublinska uredba preprečuje ljudem dostop do azilnih postopkov, ker so pogosto poslani v EU države s slab(otn)im azilnim sistemom. »Težko je predvideti, kako bo hrvaški azilni sistem v sedanjem stanju zmožen delati s prosilci za azil premeščenih iz drugih EU držav« trdi Kessler. »Njihov sistem že sedaj škripa pod težo novih prihodov prosilcev za azil in prisiljenih migrantov«.

 

V svojem poročilu JRS Evropa urgira Evropsko komisijo, naj nudi Hrvaški takojšnjo pomoč, da bo lahko izvedla EU azilni okvir. Še več, JRS Evropa priporoča, da so evropske države članice previdne pri premeščanju prosilcev za azil na Hrvaško po dublinski uredbi, dokler bodo hrvaške zmogljivosti nezadostne za urejanje večjega števila prošenj za azil. Poleg tega bi bilo potrebno tudi EU pomoč Makedoniji, da izboljša svoj azilni in sprejemni sistem, da se prepreči, da bi Makedonija postala nestabilni element na področju Balkana.

 

### KONEC###

 

* Kontaktne osebe za JRS Evropa:

 

Philip Amaral (Advocay and Communications Coordinator)

Tel.: +32 2 250 32 23

 

Kate Putney (Comunications Officer)

Tel.: + 32 2 250 32 25

 

* Kontaktna oseba za JRS v Sloveniji je dr. Robin Schweiger (robin.schweiger@rkc.si,

GSM: 031 636 964). 

 

* Kontaktna oseba za JRS na Hrvaškem in Makedoniji je Josip Divković (jrs@jrs.hr,

GSM: +385 987 48798).

 

Opombe za urednika:

 

* JRS (JRS je oznaka za Jezuitsko združenje za begunce in izhaja iz angleške kratice Jesuit Refugge Service) je globalna katoliška nevladna organizacija v več kot 50 državah po svetu s poslanstvom da spremlja, služi in zagovarja begunce in prisiljene migrante. V Evropi je JRS prisotna v 13 deželah EU, kakor tudi v Makedoniji, Kosovu, Maroku in Ukrajini. JRS Evropa (Evropsko Jezuitsko združenje za begunce) ima svoj sedež v Bruslju.

 

* Na Hrvaškem JRS nudi vzgojne storitve in nujno pomoč prisiljenim migrantom v sprejemnem centru Kutina.

 

* V Makedoniji JRS nudi storitve socialnega dela in medicinsko pomoč ljudem v sprejemnem centru Vizbegovo blizu Skopja.

 

* Glej JRS Evropa poročilo Protection Interrupted (Prekinjena zaščita),

http://www.jrseurope.org/DIASP%20Publications/Protection%20Interrupted_JRS%20Europe_June%202013.pdf), izdano v juniju 2013, v katerem je več o vplivu dublinske uredbe na osnovne pravice prosilcev za azil v EU.

 

 



[1] JRS  Evropa – v slovenščini Evropsko Jezuitsko združenje za begunce – ima svoj sedež v Bruslju.

Glej: http://www.jrseurope.org/.  

 
20.06.2013 Govor direktorja ob dnevu begunca v Azilnem domu Avtor: robin

Spoštovani vsi navzoči,  

 

V imenu nevladnih organizacij vas vse prisrčno pozdravljam in vam želim lepo praznovanje današnjega dne.

 

* Dan begunca je dan, ko se spominjamo vseh, ki so zapustili svojo državo zaradi različnih oblik preganjanja in so že prejeli status begunca v naši državi. Lansko leto je RS dala 34 osebam mednarodno zaščito, kar je tudi lepa gesta solidarnosti v težkih gospodarskih razmerah v Sloveniji.  

 

* V preteklem letu se je v naši državi zmanjšalo število prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito. Človek se sprašuje, zakaj? Gotovo ni samo odgovor v tem, da jih ima Hrvaška več. To bi bilo preveč preprosto, saj vemo, da so migracije kompleksen družbeni fenomen v stalnem spreminjanju. Torej, ni preprostih odgovorov na zapletena družbena vprašanja.  

 

Zato si raje zastavimo bolj neprijetno vprašanje: ali imajo prosilci za mednarodno zaščito sploh možnost, da zaprosijo za zatočišče v EU, katere del je tudi Slovenija? Ali vemo, da je skoraj nemogoče priti po legalni poti do evropskih meja in zaprositi za mednarodno zatočišče? Se dovolj zavedamo, kaj se dogaja onstran schengenskega prostora?

 

Gotovo je eden izmed večjih – če ne največji evropski problem – t.i. trdnjavska mentaliteta EU. Prav zaradi tega je vanjo težko vstopiti, ostaja pa obljubljena dežela za mnoge. Vendar ima vsak človek, ki zapusti svojo domovino zaradi preganjanja,  pravico do zaščite in mora imeti vsaj možnost, da lahko zaprosi za mednarodno zaščito.

 

Vemo, da temu ni vedno tako. Evropsko sodišče za človekove pravice je obsodilo Italijo zaradi vrnitve oseb v Libijo (sodba Hirsi). Veliko tujcev čaka v zapuščenih grških tovarnah ali kar na mestnih ulicah, da se jim odpre možnost, da gredo na ladjo proti Italiji. Mnogi čakajo v Libiji, da odidejo na Malto ali na italijanski otok Lampedusa. Na stotine in stotine ljudi čaka v vasi Lojane[1] na makedonsko – srbski meji, da s pomočjo tihotapcev ob visokem plačilu odidejo v schengensko Evropo.

 

* Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres je poudaril, naj Evropska Unija pokaže več solidarnosti. In mi? Leta 2010 je RS sprejela odločitev o pilotnem projektu preselitve nekaj beguncev iz Malte. Zakaj se ne bi to ponovilo tudi letos? Nemčija je letos sprejela 5000 beguncev iz Sirije. Bi Slovenija lahko sprejela vsaj 5 sirskih beguncev? Če jih ne more sprejeti, pa naj sprejme vsaj enega človeka zaprtega v Guantanamu. Na ta način bi RS pokazala lepo gesto odprtosti, solidarnosti in predvsem sočutja.

 

* V začetku meseca sem se udeležil konference v Bruslju ob zaključku mednarodne raziskave[2], ki jo je vodilo Evropsko Jezuitsko združenje za begunce o dublinski regulaciji v 9 evropskih državah. Ideja o dublinski regulaciji je bila dobra, a v praksi ni pravilno zaživela in je predvsem ustvarjala nova trpljenja in napetosti med ljudmi ter državami. To je potrdilo tudi 257 prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito, ki so bili vključeni v to raziskavo.

 

Tudi v Centru za tujce v Postojni – ki ga vsak teden obiskujem že več let – sem pred kratkim srečal fanta, ki je bil že 2x vrnjen po 'Dublinu' iz Švedske in drugega fanta, ki je bil že tretjič vrnjen iz Velike Britanije v RS. Že samo ta dva primera, sta 'živ dokaz' da 'Dublin' ne funkcionira. Potrebno je najti nove kreativne rešitve temu problemu. 

 

* Današnji dan begunca je tudi dan osveščanja javnosti, da vsem ni tako lepo, kot je nam v Sloveniji, čeprav se veliko govori o težki ekonomski in socialni situaciji naše države. Nekateri ljudje in države imajo še večje in težje probleme kot mi. O tem se različno govori. Naj kot primer navedem oddajo »Gradimo odprto družbo« na Radiu Ognjišče, ki redno vsak mesec že 11 let govori o raznih tematikah povezanih s tem področjem.

 

* Lepo je, da se danes spomnimo tudi vseh tistih, ki so umrli na poti v varno in boljše življenje v Evropski uniji. Med njimi je bilo gotovo veliko prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito, ki niso mogli zaprositi za to pomembno človekovo pravico – pravico do mednarodne zaščite. Morda je kdo od tu prisotnih poznal koga.

 

Nova italijanska ministrica za integracijo Cécile Kyenge, ki je na lastni koži doživela veliko težav na poti do statusa begunca v Italiji, je na okrogli mizi v Rimu ob dnevu begunca dejala takole: «Poznam vašo bolečino. Rada bi izrazila misel Somalcu, ki je naredil samomor, ko je zvedel, da ni dobil političnega zatočišča. Z vso močjo pravim: za to smrt smo vsi odgovorni. V Italiji je potrebno še veliko storiti, ko gre za integracijo«. Dodal bi, da je potrebno veliko storiti tudi po Evropi, če ne, bomo imeli vedno več nemirov, kakor so bili pred kratkih na Švedskem; napadov na tujce, ki so se zgodili v raznih evropskih državah in tudi več umorov, kakor je bilo z umorom angleškega vojaka…Ti primeri so samo vrh ledene gore napetih odnosov, krivičnih situacij in nakopičenih frustracij v EU.

 

* Vesel sem, da imajo prosilke in prosilci za mednarodno zaščito svoj dom tukaj v Azilnem domu. Ni vedno tako v drugih državah. Ko sem bil konec maja na srečanju v Rimu, sem dobil informacijo, da morajo prosilci za mednarodno zaščito v Rimu čakati vsaj 4 mesece, da so lahko nastanjeni v državnih ustanovah. Vprašamo se lahko tudi, kako preživijo ti prosilci, kako se hranijo in kje spijo? Največkrat na ulicah in pod mostovi …Rim je poln ljudi, ki živijo na ulicah. Samo videti jih je potrebno!

 

* Vesel sem g. minister, da ste obiskali Azilni dom, da ste se srečali z ljudmi, o katerih se veliko ne govori, a so med nami oziroma se več govori samo za dan begunca. Vaša prisotnost je dobrodošla, saj živimo v turbulentnih časih, pa vendar vemo, da bomo le skupaj – vladni in nevladni sektor – lahko reševali vse težave, s katerimi se soočamo v službi beguncem, prosilcem za mednarodno zaščito in nedokumentiranim tujcem, ki so ambasadorji mnogih krivic in trpljenja v svetu, krivičnih struktur in težkih ekonomskih situacij, dolgotrajnih vojaških konfliktov in okoljskih katastrof.

 

Naj zaključim: Sonce pravičnosti in odprtosti, predvsem pa sočutja in solidarnosti naj še dolgo sije nad našo Slovenijo in Evropo, predvsem pa v naših srcih, ne samo na današnji dan begunca, ampak vse dni v letu!

 

Želim Vam prijetno praznovanje dneva begunca tukaj in tudi v Mostecu!

 

Dr. Robin Schweiger

Jezuitsko združenje za begunce Slovenije

Direktor



[1] Več o dogajanju v Makedoniji in na Hrvaškem, bo predstavljeno v Bruslju, 26. junija 2013. Več na http://www.jrseurope.org/.

[2] Več o tej pomembni raziskavi na spletni strani Evropskega Jezuitskega združenja za begunce:

http://www.jrseurope.org/DIASP%20Publications/Protection%20Interrupted_JRS%20Europe_June%202013.pdf

 

 
18.06.2013 Svetovni dan begunca 2013 Avtor: robin

Svetovni dan begunca 2013

 

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije bomo sodelovali pri  različnih dogodkih, povezanih z dnevom begunca.

 

* Radijska oddaja »Gradimo odprto družbo«:  Komentar ob dnevu begunca

 

V soboto, 15. junija, ob 18.30 na Radiu Ognjišče, je Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, pripravil aktualen komentar ob letošnjem dnevu begunca.

 

Komentar si lahko preberete na spletni strani Radia.

 

* Okrogla miza z naslovom Dobrine pripadajo vsem.  

V torek, 18. junija 2013, ob 20.00 bo direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije Robin Schweiger, sodeloval na okrogli mizi v župniji Ljubljana – Podutik (Podutiška cesta 130) z naslovom Dobrine pripadajo vsem.

Ostali sodelujoči na okrogli mizi so: svetovalec ljudem v stiski in pisatelj Karel Gržan, predstavnik iniciativne skupine za molitev in post za domovino Primož Krečič, misijonar na Madagaskarju Janez Mesec, in naj prostovoljec leta 2012 Benjamin Tomažič.

* Osrednja slovesnost ob dnevu begunca v Azilnem domu

Tudi letos bo Jezuitsko združenje za begunce sodelovalo pri izvedbi dneva begunca, ki ga bomo praznovali v četrtek, 20.  junija, v Ljubljani.

 

Uradni del dneva begunca se bo začel ob 12. uri pred Azilnim domom na Viču. Zbrane bo nagovoril Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant. V imenu nevladnih organizacij bo vse navzoče nagovoril tudi direktor Jezuitskega združenja za begunca Slovenije dr. Robin Schweiger. Sledil bo kulturni program v katerem bodo otroci iz azilnega doma pod mentorstvom strokovne sodelavke Maje Bračike Piščanc pripravili plesno-pevsko točko, s katero bodo popestrili program za dan begunca.

 

Popoldanski del dneva begunca se bo nadaljeval po 15. uri v Mostecu in bo trajal več ur. Sodelovali bodo različne pevske skupine in znani pevci. Okušali boste lahko tudi različne jedi, ki jih bodo pripravili begunci.

 

Lepo vabljeni na vse dogodke ob dnevu begunca 2013.

 
17.06.2013 Radijska oddaja Avtor: robin

V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (sobota, 15. 06. 2013 ob 18.30) ste lahko poslušali aktualen komentar ob bližnjem svetovnem dnevu begunca, ki ga je napisal direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robinom Schweiger.  

Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate tukaj na spletni strani Radia Ognjišče.

Kdor bi rad še enkrat slišal oddajo ali jo slišal prvič, lahko tudi klikne na "zadnja radijska oddaja", ki se nahaja na levi strani naše spletne strani.

Prijetno poslušanje / branje !

 
14.06.2013 Komentar tedna na Radiu Ognjišče Avtor: robin
V petek, 14. junija, je dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, pripravil aktualen tedenski komentar za Radio Ognjišče z naslovom:

Cel(otn)a resnica o gradu Bogenšperk

Komentar si ga lahko preberete ali poslušate na spletni strani Radia Ognjišče.

 
20.05.2013 Radijska oddaja Avtor: robin

V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (sobota, 18. 05. 2013 ob 18.30) ste lahko poslušali pogovor z direktorejm Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robinom Schweiger-jem.  

Tema pogovora je bila trgovina z ljudjmi.

Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate tukaj na spletni strani Radia Ognjišče.

Kdor bi rad še enkrat slišal oddajo ali jo slišal prvič, lahko tudi klikne na "zadnja radijska oddaja", ki se nahaja na levi strani naše spletne strani.

Prijetno poslušanje / branje !

 
09.05.2013 Članek za HEADLINES Avtor: robin

Za spletne novice Headlines (april 2013) Tajništva za socialno pravičnost in ekologijo pri Generalni kuriji Družbe Jezusove v Rimu sem bil naprošen, da predstavim svoje delo pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije.

 

Tako je nastal zapis z imenom »Miracles do happen« (Čudeži se dogajajo), ki si ga lahko preberete tukaj v različnih jezikih. Članek je bil napisan v angleškem jeziku in sicer za mesec april. 

 
26.04.2013 Srečanje z ECRI delegacijo Avtor: robin

V ponedeljek, 22. aprila, se je dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, udeležil srečanja nevladnih organizacij z delegacijo ECRI, ki je bila na obisku v Sloveniji v okviru četrtega periodičnega nadzora RS.

 

ECRI je organ Sveta Evrope, katerega mandat obsega boj proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. V okviru svoje nadzorne funkcije ECRI proučuje stanje glede pojavov rasizma in nestrpnosti v vsaki od držav članic Sveta Evrope.

 

Srečanje je bila dobra priložnost za izmenjavo mnenj in informacij glede boja proti rasizmu in diskriminaciji v RS. Gostje so se še posebej zanimali glede pojavov nestrpnosti in diskriminacije v odnosu do prosilcev za mednarodno zaščito, kakor tudi ostalih tujcev v RS. Ustavili smo se tudi ob primerih sovražnega govora v preteklem letu, kakor tudi o pojavu povečanega števila prijav sovražnega govora na spletu.  

 

 
24.04.2013 Obisk botaničnega vrta Avtor: maja

Ob svetovnem dnevu Zemlje je strokovna sodelavka Maja Bračika Piščanc skupaj s prostovoljci otroke z mestnim avtobusom odpeljala v botanični vrt. Tam jih je pričakala prostovoljka Brina, ki je otroke strokovno popeljala po vrtu in jim razkazala najbolj zanimive točke vrta. Z velikim naborom didaktičnih pripomočkov je otrokom res na zanimiv način predstavila zanimivosti vrta in tako popestrila predavanje. Vzeli so si čas tudi za majhen prigrizek, otroci so bili razigrani in ambient je bil za to še kako primeren.

Otroci so se na obisk botaničnega vrta pripravljali že nekaj dni, saj so v Azilnem domu skupaj z izvajalko projekta Majo Bračika Piščanc imeli različne ustvarjalne delavnice, na katerih se je otroke osveščalo o tem, kako lahko bolje poskrbimo za naš planet. 

 
23.04.2013 Radijska oddaja Avtor: robin

V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (sobota, 20. 04. 2013 ob 18.30) ste lahko poslušali pogovor z direktorejm Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robinom Schweiger-jem.  

Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate tukaj na spletni strani Radia Ognjišče.

Kdor bi rad še enkrat slišal oddajo ali jo slišal prvič, lahko tudi klikne na "zadnja radijska oddaja", ki se nahaja na levi strani naše spletne strani.

Prijetno poslušanje / branje !

 


prejšnja  7  8  9  10  11  12  13  14  15  16  17  18  19  20  21  22  23  24  25  26  27  naslednja  
Ali podpiraš marakeško deklaracijo o migracijah?
da
ne
ne vem

Glasuj

Rezultati
 
e.orbitJezuitsko združenje za begunce Slovenije, Ulica Janeza Pavla II, 13, Ljubljana